Banda

Člani Marko bande smo danes:

  • Andi Sobočan, cimbale
  • Boštjan Rous, klarinet, vokal
  • Miha Kavaš, violina
  • Slavek Petek, kontrabas, vokal
  • Željko Ritlop, klarinet, vokal

Občasno z nami na violo zaigra Tomaž Rauh.

Začetki

Skupina Marko banda, katere člani so danes Miha Kavaš – violina,  Andi Sobočan – cimbale, Boštjan Rous – klarinet, Željko Ritlop – klarinet in Slavek Petek – kontrabas, je bila ustanovljena leta 1990 kot podmladek Kociper – Baranja bande. Ustanovni člani skupine so bili Samo Budna – violina, Boštjan Rous, Andi Sobočan in Slavek Petek. Od bande Kociper – Baranja je  skupina dobivala tudi pesmi in nasvete. Prvi mentor skupine je bil cimbalist Miško Baranja, njegovo delo pa je nadaljeval Boris Žalig. Devet let so spremljali Folklorno skupino Beltinci. Leta 2002 je skupina začasno nehala delovati, ponovno so se zbrali leta 2005, ko sta se skupini pridružila Miha Kavaš na violini in klarinetist Željko Ritlop. V vmesnem  času (2004-2005) sta Andi Sobočan in Slavek Petek delovala v skupini Črnobela muzika, kjer sta  godla še Tomaž Rauch – violina in Željko Ritlop – klarinet. Danes v skupini občasno igrata še Samo Budna – violina in Tomaž Rauch – viola. Skupina ohranja prekmursko ljudsko glasbeno izročilo, v katero pa sodijo zaradi zgodovinskih dejstev tudi madžarske pesmi in  pesmi iz drugih slovenskih pokrajin.

V petnajstih letih delovanja imajo za sabo preko 450 nastopov po Sloveniji kot tudi po Evropi. Leta 1993 so gostovali pri izseljencih v Argentini in Urugvaju, leta 1998 pa so skupaj s Folklorno skupino Beltinci gostovali na Japonskem. Leta 1997 so izdali zgoščenko z naslovom Marko banda No1. Pred kratkim pa so izdali svojo drugo zgoščenko »Vöra bije«, kjer sodelujejo  prijatelji Bogbana Herman, Valerija Žalig, Regina, Vlado Kreslin, Tomaž Rauch in člani skupine Jaro iz Češke.

Udeležili so se tudi festivalov ljudske glasbe v Italiji, Grčiji, Nemčiji, Švici, BiH, Avstriji, na Hrvaškem, Češkem in Madžarskem.

Vöra bije

Marko banda je pravzaprav nastala zaradi potreb beltinske folklorne skupine, ki letos (leta 2008) praznuje 70 let delovanja, vendar pa je s časom postala prepoznavna in predvsem samostojna godčevska zasedba, ki prispeva k prepoznavnosti zvočnega sveta Prekmurja že 18 let. Zasedba se je s časom in priložnostno sicer nekoliko spreminjala, vendar pa je jedro skupine ostalo skozi vsa ta leta isto. Zvočno je skupina naslednica beltinske domače zasedbe, ki je spremljala beltinsko folkloro, danes najbolj znano pod imenom Banda Kociper -Baranja oziroma tudi Beltinška banda, saj je bil ravno cimbalist Miško Baranja tudi njihov prvi skupni in neposredni mentor. Zasedba torej temelji na zvoku zasedb, ki so do in v začetku dvajsetega stoletja igrale v gostinskih lokalih takrat še (do 1919) madžarskega Prekmurja. Od tod tudi zvok cimbal, ki zasedbi daje dobršen del prepoznavnosti …

Tomaž Rauch
(s spremnega besedila na zgoščenki Vöra bije)

MARKO BANDA in prekmurska ljudska glasba

Prekmurske pesmi so  take kot njena pokrajina. Hitre in poskočne kot Goričko in mirne in otožne kot Ravensko in Dolinsko. Sicer pa Prekmurje spada v Panonsko etnografsko območje, ki se razteza tudi na vzhodno Štajersko in čez del vzhodne Dolenjske, vse do Bele krajine. Nekatere kulturne značilnosti ga vežejo s sosednjim Međimurjem in Hrvaškim Zagorjem ter z Gradiščanskim in Madžarsko. Stoletja trajajoča politična pripadnost Madžarski je imela za posledico, da smo ločeni  od drugih Slovencev živeli svoje posebno življenje. Tako so se, tako v muziki kakor tudi v plesih, ohranile nekatere stare slovanske prvine in se izoblikovale nekatere posebnosti, kakršnih drugje na Slovenskem ne najdemo. Po drugi strani pa najdemo v prekmurskem izročilu tudi vse polno pesmi tujega izvora, po nastanku mlajših, deloma alpskega značaja, znane po vsem slovenskem ozemlju, vendar se igrajo in plešejo drugače.

Sicer pa nekaj o bandah v Prekmurju. Banda je v Prekmurju tradicionalen izraz za godčevsko skupino. Navadno smo jih imenovali po vodji, primašu, kot so rekli 1. violinistu, na primer Kociprova banda, Maučecova banda, Bakanova banda, Titanova banda. Bande so imele različne zasedbe, vendar so v njih vedno imela osrednje mesto godala. Poleg 1. in 2. violine še viola (kontra) in leseni bas, dopolnjevali pa so jih še s klarineti (žveglami) in flavtami. Namesto viole pa se je včasih pojavilo tudi čelo ali harmonika. Na sestavo godčevskih skupin je vplivala tudi sosednja Madžarska, saj so bande začele vključevati cimbale, ki so jih navadno igrali Romi. Tako je bil sestav naslednji: 1. in 2. violina, 1. in 2. viola, klarinet in bas. Največji dokumentirani sestav Kociprove bande leta 1970: 1. in 2. violina, 1. in 2. viola, C in B klarinet, cimbale in kontrabas. Seveda pa so bile zasedbe večinoma manjše, take kot je tudi naša. Bande so igrale predvsem na svatbah, romske pa tudi po gostinskih lokalih.

MARKO BANDA

»Marko banda je na današnji etno sceni na Slovenskem pomemben dejavnik. Je ena redkih etno glasbenih skupin pri nas, ki načrtno goji čisto glasbeno izročilo svojega kraja, torej muziko, ki ni vezana na konkretnega avtorja, temveč predstavlja obdelano in prirejeno glasbo t. i. ljudskega repertoarja. S tem Marko banda označuje in hote nadaljuje lokalno glasbeno tradicijo Prekmurja in vzdržuje kulturni profil svojega etničnega področja. S kakovostno  izvedbo in bogatim programom pa Marko banda ne le ohranja glasbeno izročilo Prekmurja, temveč zavestno goji kontinuiteto v izročilu, tisto živo vez s preteklostjo torej, ki predstavlja pomemben dejavnik današnje glasbene podobe dela Slovenije onkraj Mure.«

mag. Igor Cvetko Filozofska fakulteta – Oddelek za muzikologijo

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja